Tvegana nosečnost lahko pripelje do prezgodnjega poroda. V kolikor se to zgodi pred 37. tednom, gre za nedonošenčka. V Sloveniji velja, da je meja preživetja oziroma verjetnost, da otrok preživi, 23 tednov.
V prispevku na povezavi si lahko preberete in ogledate video napovednik o tvegani nosečnosti, ki je pripeljala do zgodnjega poroda. Pa tudi druge zgodbe nedonošenčkov, borcev ki so bili oziroma še vedno bijejo bitko na EINT – enoti za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov. Skozi ta oddelek v Ljubljanski porodnišnici gre letno okoli 500 novorojenčkov.
Ostale zgodbe malih borcev oziroma zgodbe nedonošenčkov na naši spletni strani si lahko preberete na tej povezavi.
Vsako leto 17. novembra praznujemo svetovni dan nedonošenčkov. V Sloveniji se vsako leto rodi več kot 1400 nedonošenčkov, na svetu pa je prezgodaj rojen vsak deseti otrok. V Sloveniji se tako vsak 50. otrok rodi prezgodaj, o čemer si lahko preberete v tem članku.
V letu 2024 so v Enoti za intenzivno nego in terapijo novorojencev (EINT) v Porodnišnici Ljubljana uspešno pomagali 6 nedonošenčkom, ki so tehtali manj kot pol kilograma. Letno v tej enoti sprejmejo do 600 otrok, večino nedonošenčkov. Prispevek oziroma video o nedonošenčkih, ki je bil objavljen na svetovni dan nedonošenčkov leta 2024, si lahko ogledate na tej povezavi.
Več o nedonošenčkih si lahko preberete na tej spletni strani, še zlasti na tej povezavi.
Vsako leto se zberemo v Mostecu. Organizirana je predstava za otroke, glasbeni program, poslikava obraza in ustvarjalne delavnice.
Omenjeno društvo je bilo sprva namenjeno predvsem organizaciji teh srečanj, v nadaljnjih letih delovanja pa je prevzelo mnoge dodatne naloge. O članstvu in podpori društvu si lahko preberete na njihovi spletni strani, nekaj besed o pomoči nedonošenčkom pa tudi na tem zavihku.
Na srečanjih se člani društva, zdravniki in medicinske sestre ter babice iz EINT Ljubljana ter ostali podporniki nedonošenčkov s hvaležnostjo spominjamo začetkov življenja naših borcev ter se skupaj poveselimo.
Študentka fizioterapije prosi starše nedonošenčkov za izpolnitev ankete 💜 hvala. ——————————— Pozdravljeni, sem Nina Ulčnik, študentka fizioterapije na Alma Mater Europaea. Ob zaključku študija pripravljam diplomsko delo z naslovom Vloga zgodnje fizioterapije in baby handling metode pri obravnavi nedonošenčka v porodnišnici in enoti intezivne nege in terapije. Za potrebe raziskave bom izvedla anketo namenjeno staršem nedonošenčkov.
2. april je svetovni dan zavedanja o avtizmu 🥳! Nedonošenčki spadajo v rizično skupino, zato želimo tudi na tem profilu podpreti vse, ki se v življenju srečajo z avtizmom in ozavestiti tiste, ki o avtizmu še ne vedo veliko.
V nadaljevanju si lahko preberete izpoved mamice Matevža, ki ima Aspergerjev sindrom: “Ko enkrat izveš diagnozo, je to olajšanje. Ker veš, kaj je z otrokom, ker veš, kako delati z njim. Ni pa prijetno, ko ti specialna pedagoginja reče, da bo šel tvoj otrok v posebno šolo. Jaz sem čutila, da moj otrok ni za tja – šole s prilagojenim programom so super, ampak čutila sem z vsem bitjem, da to ni za mojega otroka.
Odločila sem se, da ga bom spravila skozi redno osnovno šolo in temu posvetila veliko svoje energije in časa. Prva dobra odločitev je bila, da smo prestavili vpis za eno leto, druga pa, da smo ga dali v podružnično šolo s približno 50 otroki. Sprejemali so ga takega, kot je in fant se je lahko socialno in čustveno razvil. In ko je prišel čas za prehod na matično šolo, je šlo bolj gladko od pričakovanega.
Ocene? Na koncu leta prav dober uspeh, toda ocene niso nič v primerjavi z dejstvom, da imamo najstnika, ki je samozavesten, ima prijatelje, zelo rad hodi v šolo in razen priprav na teste samostojno skrbi za šolsko delo. Zdi se mi, da če otroku zaupamo, nas bo presenetil na najboljši možen način.” Matevževa mami/Matthew’s Mom (kot zanimivost, Matevž govori angleško kot native speaker – še ena lastnost avtistov. Tuji jezik mu gre neprimerljivo boljše kot slovenščina 😁)
O dogodkih ob tem dnevu si lahko preberete na tej povezavi: https://www.zveza-avtizem.eu/2022/03/28/2-april-svetovni-dan-zavedanja-o-avtizmu-zakaj-se-potrebujemo-ta-dan/
Kot simbolični znak podpore osebam z Downovim sindromom danes obujmo dve različni nogavici 🧦.
Downov sindrom ali trisomija 21 je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten 21. kromosom že ob oploditvi. Kromosom je trojno prisoten v vsaki celici in lahko upočasnjuje tako telesni kot tudi duševni razvoj. Vzrok za takšno motnjo ni znan. Otrok z Downovim sindromom se rodi na približno 800 do 1000 porodov. Otroci z Downovim sindromom se pogosto rodijo prezgodaj.
LUKA Svetovni dan Downovega sindroma
Zgodbo malega mankekena Luke si lahko preberete na tej povezavi.
Več o Downovem sindromu si lahko preberete na tej povezavi.
17. november je svetovni dan nedonošenčkov. Dan, ko slavijo naši borci, naši zmagovalci, ki se rodijo (mnogo) prezgodaj. Že takoj po rojstvu morajo pokazati moč in voljo za dihanje, uravnavanje temperature in vse ostalo, kar donošeni novorojenčki znajo ob rojstvu, naše borce pa do tja čaka še kar nekaj dni bivanja v porodnišnici oziroma v enoti za intenzivno nego in terapijo novorojencev. Vsak nedonošenček ima svojo zgodbo prezgodnjega rojstva in zdravstvenega stanja, vse pa druži izjemna volja do življenja.
Nedonošenčki so novorojenčki rojeni pred 37. tednom nosečnosti. V Sloveniji se vsako leto prezgodaj rodi okoli 1400 otrok, kar je več kot 7% vseh novorojenčkov. Vsako leto približno 100 nedonošenčkov ob rojstvu tehta manj kot en kilogram.
Več o nedonošenčkih si lahko preberete na spletni strani Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom na tej povezavi.
Ob tej priložnosti ne smemo pozabiti na Projekt hobotnica – prostovoljni mednarodni projekt, kjer iz bombažne preje kvačkajo terapevtske hobotnice za nedonošenčke.
Svetovni dan nedonošenčkov
Zgodbe nedonošenčkov si lahko preberete na tej povezavi.
Včeraj sem na enem od Facebook profilov zasledila levo fotografijo, pod katero avtorji navajajo, da je na sliki nedonošenček, rojen s 650 grami. Na sliko je reagiralo 3200 ljudi z všečki, več kot 500 ljudi je nedonošenčku zaželelo srečo, avtor je dosegel svoj namen. Vse lepo in prav. Če na sliki ne bi bila lutka, plastičen dojenček, igračka.
Lutka / nedonošenček
Objava me je razočarala, prizadela, šokirala in dolgo nisem mogla zaspati. Mamice vložimo ogromno truda v ozaveščanje o nedonošenčkih, teh malih borcih, ki se borijo za svoja življenja. Objavljamo njihove fotografije, da bi ljudje videli, kaj vse so premagali. Nekaj ljudi reagira, ostali gredo dalje.
Nekaterim je zoprno gledati take slike, pravijo da se jim slike gabijo, jih strašijo. Da ne morejo gledati dojenčka, priklopljenega na vse možne aparate. Da ne morejo gledati, kako je ves rdeč v obraz, zatekel, skozi kožo se mu vidi vsaka žila, telesce pa nemočno leži in čaka na pomoč. Verjamem, da je to težko videti. Poskusite si predstavljati, kakšen je šele občutek, ko gre za tvojega otroka in to vidiš v živo. To je realnost.
Na sliki je tisto, kar mamica gleda več tednov, medtem ko čaka in čaka na nove informacije, kako je z otrokom in se sprašuje: ali bo preživel? Ali bo imel trajne posledice? Bo preživel operacijo? Ali bo kdaj dihal sam? Bo kdaj shodil?
Slika lutke je požela veliko več zanimanja in vzpodbude, kot pa resnična slika nedonošenčka. Sprašujem se, zakaj je temu tako. Seveda se sprašujem tudi, kako se lahko avtor objave norčuje iz ekstremno nedonošenih dojenčkov, le zato, da bi pridobil publiko. Ne morem doseči, da se take slike lutk ne bi več objavljale. Želim pa na tem profilu oziroma spletni strani prikazati resnično življenje nedonošenčkov.
Niso tako lepi kot lutka, saj pri takšni gestacijski starosti in takšni porodni teži še nimajo maščobe, ki bi prekrila obrazne kosti. Ne ležijo tako popolno na eni dlani, kot lutka na sliki, saj je njihovo telo premajhno in ni dovolj močno. Niso tako lepo oblečeni, saj ležijo v inkubatorju, na nogici imajo merilec saturacije in pulza, v trebušček po sondi dobivajo hrano, z masko ali cevčicami se jim dovaja kisik. Po telesu imajo lahko brazgotine od operacij. In to so pravi borci! Ti zrastejo v velike junake. Ne pa lutke.
Na desni sliki je resničen nedonošenček, mala Isabella s približno 650 grami. Gre za eno od dvojčic moje prijateljice iz Združenih držav Amerike. Njena sestrica ni preživela.
Zgodbe Slovenskih nedonošenčkov si lahko preberete na tej povezavi.
You must be logged in to post a comment.