Včeraj sem na enem od Facebook profilov zasledila levo fotografijo, pod katero avtorji navajajo, da je na sliki nedonošenček, rojen s 650 grami. Na sliko je reagiralo 3200 ljudi z všečki, več kot 500 ljudi je nedonošenčku zaželelo srečo, avtor je dosegel svoj namen. Vse lepo in prav. Če na sliki ne bi bila lutka, plastičen dojenček, igračka.
Objava me je razočarala, prizadela, šokirala in dolgo nisem mogla zaspati. Mamice vložimo ogromno truda v ozaveščanje o nedonošenčkih, teh malih borcih, ki se borijo za svoja življenja. Objavljamo njihove fotografije, da bi ljudje videli, kaj vse so premagali. Nekaj ljudi reagira, ostali gredo dalje.
Nekaterim je zoprno gledati take slike, pravijo da se jim slike gabijo, jih strašijo. Da ne morejo gledati dojenčka, priklopljenega na vse možne aparate. Da ne morejo gledati, kako je ves rdeč v obraz, zatekel, skozi kožo se mu vidi vsaka žila, telesce pa nemočno leži in čaka na pomoč. Verjamem, da je to težko videti. Poskusite si predstavljati, kakšen je šele občutek, ko gre za tvojega otroka in to vidiš v živo. To je realnost.
Na sliki je tisto, kar mamica gleda več tednov, medtem ko čaka in čaka na nove informacije, kako je z otrokom in se sprašuje: ali bo preživel? Ali bo imel trajne posledice? Bo preživel operacijo? Ali bo kdaj dihal sam? Bo kdaj shodil?
Slika lutke je požela veliko več zanimanja in vzpodbude, kot pa resnična slika nedonošenčka. Sprašujem se, zakaj je temu tako. Seveda se sprašujem tudi, kako se lahko avtor objave norčuje iz ekstremno nedonošenih dojenčkov, le zato, da bi pridobil publiko. Ne morem doseči, da se take slike lutk ne bi več objavljale. Želim pa na tem profilu oziroma spletni strani prikazati resnično življenje nedonošenčkov.
Niso tako lepi kot lutka, saj pri takšni gestacijski starosti in takšni porodni teži še nimajo maščobe, ki bi prekrila obrazne kosti. Ne ležijo tako popolno na eni dlani, kot lutka na sliki, saj je njihovo telo premajhno in ni dovolj močno. Niso tako lepo oblečeni, saj ležijo v inkubatorju, na nogici imajo merilec saturacije in pulza, v trebušček po sondi dobivajo hrano, z masko ali cevčicami se jim dovaja kisik. Po telesu imajo lahko brazgotine od operacij. In to so pravi borci! Ti zrastejo v velike junake. Ne pa lutke.
Na desni sliki je resničen nedonošenček, mala Isabella s približno 650 grami. Gre za eno od dvojčic moje prijateljice iz Združenih držav Amerike. Njena sestrica ni preživela.
Zgodbe Slovenskih nedonošenčkov si lahko preberete na tej povezavi.
nedonošenček lutka