blog nedonošenček
Ideja za blog je nastala, ko sem opazila, da je bilo med mamicami na EINT premalo pogovora, podpore in vzpodbude. Že na EINT sem se trudila, da sem tistim, ki so prišle za mano, izrekla čestitke. Jih potolažila, če jim je bilo težko, jih vsakič vprašala, kako je z njihovim otročkom. Jim dala vedeti, da je v redu če gredo za vikend domov, da je v redu, če nimajo dovolj mleka, vprašala če jim prinesem kaj iz trgovine itd. Seveda sem imela ogromno svojih skrbi, a mi ni vzelo veliko energije in časa, da sem bila za nek trenutek v oporo drugi mamici, ki je potrebovala pomoč. Zato polagam na srce vsem mamicam, da poskusijo po svojih najboljših močeh pomagati tistim, ki pridejo za nami. Vse to nam mamicam v tistih trenutkih, ko se zdi vse brezupno in smo nove v tem, veliko pomeni.
Že v času sinovega bivanja na EINT sem imela veliko vprašanj, ki niso bila zdravstvene narave. V tistih trenutkih bi mi prav prišel nasvet oziroma izkušnja mamice, ki je že šla čez to. Tudi doma sem se srečevala z veliko vprašanji, na katere odgovorov v knjigah ne dobiš. Izkušnje smo si delile z mamicami, s katerimi smo ostali v stikih, pa vendar ima vsak otroček svoje specifike. Sedaj bi želela naše izkušnje deliti na tej strani. Verjamem, da nam bo s skupnimi močmi in medsebojno podporo veliko lažje.
Namen bloga
Namen tega bloga je tako, da bi tisti starši, ki se počutijo na EINT oziroma splošno na tej poti “nedonošenstva” sami, v mojih prispevkih našli oporo in pogum. Teme bloga izvirajo iz mojih lastnih izkušenj, pa tudi iz izkušenj drugih mamic, ki bodo pripravile prispevke o temah, ki se njim zdijo pomembne, da jih delimo z ostalimi soborkami.
Mojo zgodbo si lahko preberete na v članku tej povezavi. Skupaj z zgodbami drugih borcev pa je objavljena pod zavihkom Zgodbe malih borcev na tej povezavi.
blog nedonošenček