Sara, 35. teden, 2145 g in 45 cm

Moja nosečnost je potekala brez težav, na vsakem pregledu je bilo vedno vse super, tako kot mora biti. Bila sem v 34. tednu nosečnosti, ko sem čez dan začutila bolečine v trebuhu, podobne menstrualnim krčem. Prestrašena sem poklicala svojega ginekologa, ki mi je razložil, da take bolečine ne pomenijo nič hudega. Svetoval je, naj pijem magnezij, če pa slučajno bolečina ne bi prenehala, naj grem v porodnišnico. Čez noč je bilo še slabše, na vsake toliko v trebuhu uščipnilo, zato nisem zatisnila očesa celo noč. Moj strah se je zjutraj le še povečal, saj sem opazila rjav izcedek. Vedela sem, da to ne pomeni nič dobrega.

Odpravila sem se v porodnišnico, kjer so opravili CTG, ki ni pokazal nobenih popadkov. Vseeno so me obdržali v porodnišnici na opazovanju, saj me je še vedno bolelo v trebuhu. Vsak dan so mi dajali magnezij in opravili CTG, ki še vedno ni pokazal nobenih odstopanj, zato je izgledalo, kot da si izmišljujem, da me boli. Vendar so bile bolečine še kako resnične, stalno sem imela krče, zato nisem spala ne podnevi ne ponoči, bila sem že izčrpana. Rekli so, da ne smejo zaustaviti morebitnega poroda, pospešiti pa tudi ne, zato smo lahko le čakali. Če se krči ne bodo nehali, bom morala ostati v porodnišnici še en mesec, do predvidenega datuma poroda, ki je bil 26.6.2015.

Bolečine so bile neznosne in v soboto zjutraj sem rekla medicinski sestri, da ne morem več, saj že od srede nisem spala, zato naj mi dajo nekaj da se naspim ali pa naj naredijo carski rez. Končno so se me usmilili in mi prinesli tablete proti krčem, ki so mi pomagale in sem se končno malo naspala. Naslednji dan sem se zbudila brez bolečin in polna energije, misleč, da so se težave končno nehale in bom uspela obdržati otročička vsaj še malo v trebuhu. Vendar veselje ni trajalo dolgo, še isto jutro sem začutila mokre hlačke. Odpeljali so me v porodno sobo in priklopili na CTG. Povedali so mi, da voda še ni odtekla, vendar je vse zrelo in pripravljeno za porod. Tudi na CTG so bili zaznani popadki, ki pa jih sama nisem čutila, saj sem prejšnji dan dobila tablet proti krčem. Pripravili so klistir in vse kar je potrebno za porod. V porodno sobo sem bila sprejeta okoli 6.00, začela sem čutiti popadke, dali so mi epiduralno.

Dne 24.5.2015 sem ob 10.42 rodila najlepšo punčko Saro, bila je velika 45 cm, tehtala je 2145 g, obseg glave je meril 30 cm. V posteljico so ji dali termofor, ker sama še ni dovolj uravnavala temperature. Dojili se nisva, saj so rekli, naj je ne mučim, saj še ni imela razvitega sesalnega refleksa. Zaradi zlatenice so jo dvakrat dali pod lučko. Po 5 dneh sva zapustili porodnišnico.

Sara se je lepo razvijala, zato sva hodili v razvojno ambulanto le na kontrole. Fizioterapije k sreči ni potrebovala. V razvoju ni zaostajala. Danes je Sara živahna, pametna punčka, ki nima prav nobenih posledic prezgodnjega poroda. Letos bo stara 6 let in bo šla v šolo, česar se že veseli.